Rod Močvirski tulipani

Včeraj, v ponedeljek, 22. 2. 2010, je taborniški sestanek voda Risi potekal malce drugače.
Na veliko veselje in po dolgotrajnem prigovarjanju (vsaj) enega izmed članov smo bili zunaj, na snegu. Iskali smo idejo po tem, kaj bi lahko počeli in tako med možganskim nevihtovanjem staknili glave skupaj. Ideja je treščila kot strela iz jasnega: PAINTBALL!
“Wow, pobarvane kepe, … to bi pa šlo.” Razdelili smo se v dve skupini in medtem, ko so bojevniki plemen Prvih in Drugih kovali načrte v svojih na novo dodeljenih postojankah, sva s Pajotom v hiški uporabila dve flaši (katerim sva nato naluknjala zamaške) in dvoje tempera barv.
Vzela sva še dve mehki žogi (za Veliko bombo), odšla ven, si segla v roki in začelo se je sprva oboroževanje, nato pa sam spopad. Modri proti Zelenim so najprej vodili – imeli so višjo trdnjavo – tisto hiško od igral – kasneje pa so se stave obrnile.

Sproti smo oblikovali še pravila: poleg že od začetka znanih “ko si zadet, ne smeš več kepat in moraš dat roke nad glavo” ter “zadetinadomestijobranilca trdnjaveindelajokepe,doklerjihnezamenjadrugi”, smo dodali še: “ne smeš uničevat kep drugih” ter “lahko pobereš kepe svoje barve”.

Ostalo je, kot pravijo, zgodovina. Bilo je super in po dobri urci smo jo vsi zadihani popihali domov oziroma v objeme čakajočih staršev. Šolsko igrišče osnovne šole Vič pa je bilo posejano z ostanki modrih in zelenih kep.

Poizkusite kdaj, špasno dobro je!

Preberi komentarje ( 0 )

Močvirci smo se na sončno sobotno jutro odpravili na petdnevno zimovanje na Menino planino. Z nami so se na hrib povzpeli tudi starši naših MČ-jev in GG-jev, ki so pridno pomagali nositi opremo/sladkarije. Po okrog 3-urni hoji in gaženju po visokem snegu, smo z veseljem »vrgli pogled« na našo kočo, v kateri sta nas že čakala topel čaj in izvrstno kosilo. Ko so se otroci poslovili od staršev, se je naša zimska dogodivščina končno lahko pričela.

Ker smo taborniki, smo se seveda morali preizkusiti v kurjenju ognjev v snegu, postavljanju bunkerjev, delanju krpelj in bakel, brez lova na lisico pa seveda tudi ni šlo. Program smo zapolnili še z nekaterimi ne-taborniškimi aktivnostmi, kot so sankanje, delanje kokosovih kroglic, izdelovanje pustnih mask, petje in obvezno večerno pripovedovane grozljivk. PP-ji in vodstvo svojega programa ne bi mogli izpeljati brez obveznih vsakodnevnih popoldanskih sestankovanj (beri spanje). Da pa bi bilo zimovanje še bolj taborniško, nam je nekajkrat zmanjkalo vode in elektrike, vendar se nismo dali. Zadnji večer smo se, medtem, ko so imeli PP-ji nočno sankanje, MČ-ji in GG-ji z baklami odpravili na bližnji hribček, kjer smo lahko še zadnjič občudovali zvezde in prelepo pokrajino. Večer se je zaključil s petjem ob kitari in praznovanjem pusta. Zjutraj smo stežka spakirali svoje stvari in se odpravili v dolino. Da bi bila pot še bolj zabavna, smo se s skoraj 1500 metrskega hriba spustili s sankami in bobi, nekateri pa kar po zadnji plati. Ko smo vsi utrujeni končno prispeli v Gornji Grad do avtobusa, so nas tam čakale okusne pice, s katerimi smo zaključili našo snežno dogodivščino.

Do naslednjega leta se bomo zimovanj spominjali kot še ene super taborniške akcije z ogromno snega, druženja s prijatelji, budnic s trobento in skupnih večerov s kitaro.

Pripravila in zapisala: Eva

Preberi komentarje ( 0 )

Zimovanje se v neto približuje in z njim sobota, ko se bomo čez prelaz Črnivec podali proti Gornjemu gradu in naprej do Bočne, kjer vas bosta pričakali Nika in Ajda in vas usmerili naprej. Pri njima se morate pofočkati, da bomo vedeli, da so vsi otroci in starši prispeli in da ne bomo nobenega pustili v dolini. Morebitni zamudniki boste prišli na Menino, kar sami. Pot je označena in bo sigurno shojena.

Priporočamo uporabo pohodnih/smučarskih palic in gamaš. Obvezna oprema pa je vsekakor prava obutev – gojzarji!

Z zimovanja bomo poslali predvidoma v ponedeljek tudi novico na rodovo spletno stran o dogajanju, vremenu, hrani na zimovanju, prav tako pa vas bomo obvestili v sredo, če bodo glede prihoda nazaj kakšne posebnosti.

Preberi komentarje ( 0 )

Preteklo soboto, 23. 1. 2010, smo se MČ-ji odpravili na izlet v varnih rokah vodje Nike. Jutranje meglice so se komaj razkadile, ko smo krenili izpod Ure v Logatec.
Tam nas je voznik prijazno odložil nekaj sto metrov bližje sankališču (Nika ga je očitno povsem očarala) in tako smo že čez nekaj minut tacali po snegu v 40° klanec. Ko smo se utaborili na vrhu hribca in hoteli začeti s sankanjem, nas je prišel neki ata prijazno opozorit, da bodo imeli oni progo postavljeno in da se ne moremo sankati nad njimi (ker bi končali v njih).
Da skrajšamo: novo dodeljena trasa je bila fenomenalna: imela je vse. Imela je glamur, imela je drevesa ob strani, da so nas varovala pred radovednimi pogledi smučarjev. Imela je kucle, ki so ti premetali kosti in sklepe. Imela je “jumpo”, preko katere smo šli mislim da čisto vsi (glej fotografije). Skratka … imela je – vse.
Med sankanjem smo imeli še skupno disciplino, FENOMENALNI skupinski spust po progi, v formaciji napadalnega orla, torej v obliki puščice. Ko smo to izvedli in dokumentirali (snemalca sta žal končala v prej omenjenih drevesih), pa je že prišla mojstrica Nika in nas pokomandirala v različne skupine, nas, vodnike (bili smo Ajda, Nika, pripravnica Špela in jaz) pa poslala na kontrolne točke.
Na naši kontrolni točki, v Krčmi pri St. Arem dr. Ekcu smo imeli pevsko treniranje (finalisti so dobili direktno vstopnico na Slovenija ima Talent!) in Himni MČ ter ZTS sta se razlegali čez prostrane bele širjave.
Sledili so še zadnji spusti in noro sankanje v vlakcu čez skakalnico, spusti z gumo in folijo (obe sposojeni od Mariborskih domačinov – ne sprašujte), nato pa smo krenili proti avtobusni postaji.
Ker je naša vrla Vodja uspela pri prvem avtobusarju izposlovati polovično ceno (hotel ji je dati zastonj, pa je še mlada), smo se vsi zbasali v nek bar in tam popili vroče čokolade, kakave ter pojedli snedviče in toaste.

Pot nazaj je bila skoraj prekratka, a takoj po povratku so mulci poskakali staršem v objem, sledili so zadovoljni: “Adijo!” in po barvi lic ter nasmeških smo vedeli, da smo speljali še eno super akcijo!

Več pa na fotografijah, ki jih boste lahko ugledali danes ali jutri.
ALjo

Preberi komentarje ( 0 )

16. januarja 2010 je bilo megleno, mrzlo in zaspano jutro, vendar smo GG- ji vseeno odšli na izlet. Po dolgi vožnji z vlakom brez kupejev smo prispeli do Podčetrtka, od koder smo se sprehodili do čokoladnice Olimje. Pojedli smo ogromno drage, a odlične čokolade in si tako nabrali dovolj energije za (ozirajoč se na turobno in lenobno vreme) malce neprijetno presenečenje, ki so nam ga pripravili vodniki – orientacijo. Ker je bil cilj kopanje bolj privlačen kot sama orientacija, smo s karto v roki pohiteli do term Olimia, vmes pa zgrešili tudi kakšen KT. Dolgočasno vreme smo pregnali s prihodom do bazenov, kjer nas je razveselilo sonce. Dobri dve uri smo uživali v plavanju, potapljanju in skakanju v vodo. Najbolj pogumni (vsi) smo se v kopalkah valjali po snegu. Kosilo smo si privoščili v termalni menzi, ki ne pozna razlike med malo in veliko pico, a se nismo mogli upreti njenim opojnim vonjavam. Nastopil je konec kopanja in vodniki so nas nagnali v garderobe. V večernem mraku smo odskakljali na železniško postajo in se z vlakom odpeljali nazaj v Ljubljano. Tokrat je bila vožnja zavoljo zabavnih dogodivščin mnogo krajša. Razšli smo se na glavni avtobusni postaji okoli pol devetih zvečer.

Preberi komentarje ( 1 )

MČ IZLET
Prvi letošnji MČ taborniški izlet bo v soboto, 23.1.2010. Dobimo se ob 7:50 pod uro na železniški postaji v Ljubljani, od koder se bomo z avtobusom odpeljali do Logatca. Od tam se bomo peš odpravili do hribčka Skerca, kjer se bomo sankali in igrali taborniške igre na snegu, vmes pa si privoščili tudi kakšen topel napitek. V Ljubljano se bomo vrnili ob 14:50.

S seboj potrebuješ:

• topla oblačila, primerna za snežne razmere
• malico
• pijačo
• rutko
• sanke ali lopatko

Prijavo potrdi svojemu vodniku najkasneje do 21.1.2010, pri katerem poravnaš tudi ceno izleta ki znaša 11 EUR.

Lep taborniški pozdrav!
Dodatne informacije: 031/307-755(Nika)

Listek za akcijo v formatu PDF: MČ izlet januar

Preberi komentarje ( 0 )

Na spletnem mestu si lahko pogledate fotografije iz rodovega izleta v Pivko, 12. 12. 2009.

Če kot starš  želite kako fotografijo v večji resoluciji za svoje potrebe, pišite na ana.britovsek@gmail.com ali oskrbniku strani in podajte ime (številko) fotografije, ki bi jo želeli.

FOTOGRAFIJE

Preberi komentarje ( 0 )

Prva taborniška akcija v novem letu je bilo tudi to leto orientacijsko tekmovanje Glas svobodne Jelovice, ki ga organizira Rod Svobodnega kamnitnika iz Škofje Loke. Iz našega rodu so se tekmovanja udeležile tri ekipe.
Nekateri smo na kraj tekmovanja prišli že večer prej in uživali v taborniški družbi, petju in pogovorih, ki so trajali pozno v noč.
Naslednji dan se je začelo zares! 63 ekip je najprej napelo možgane na topografskih testih in vrisovanju, nato pa so se podale v snežni metež v lovu za kontrolnimi točkami. Tudi sneg do kolen in mokri čevlji jih ni zaustavilo pri tej dogodivščini!

Naše ekipe so na koncu osvojila tudi dobre rezultate:
-Grče 5. mesto
-Popotnice 5. mesto
-Popotniki 10. mesto

Občutki na progi so bili fenomenalni. Kamor ti seže pogled sama belina…svež neshojen sneg in speča narava! Orientacija po neizrazitem terenu pokritim s 50 cm snega je predstavljala svojevrsten izziv, ki se ga pravi orientacist nikoli ne brani. Seveda pa je najlepše po dolgem času zopet videti prijatelje iz cele Slovenije, ki se jih skozi taborniško življenje nabere precej.
Preživeli smo še eno odlično tekmovanje in nepozabno soboto.

Lovrenc

Preberi komentarje ( 2 )

V soboto, 12.12 2009, smo imeli rodov izlet. Z vlakom smo se odpeljali Pivko, kjer smo obiskali vojaški muzej. Tam so nam predstavili življenje vojakov v 2. svetovni vojni. Izvedeli smo, da je območje Pivke zelo pomembno, saj predstavlja najnižji prehod iz ostale Evrope na Balkan. Ogledali smo si tudi multimedijsko predstavitev razvoja tankov, ki smo si jih nato ogledali še v živo. Nato smo krenili proti Primožu, kjer smo si med potjo ogledali nekdanje obrambne rove. Na vrhu hriba smo videli velik bunker, ki so ga med vojno zgradili Italijani. Nato je prišel čas za povratek, vrnili smo se na železniško postajo v Pivki, počakali vlak ter se polni novih doživetij odpeljali domov.

Matic Kunšek

Preberi komentarje ( 0 )

Dragi MČ, GG in PPji!

Verjetno si si že od nekdaj želel videti, kako sta izgledala vojaška oprema in življenje, kot so ga živeli včasih. Ta želja se ti bo uresničila, če se nam v soboto, 12.12.2009, pridružiš na rodovem izletu. Zbrali se bomo ob 9.00, pod uro na glavni železniški postaji. Od tam se bomo z vlakom odpeljali v vojaški muzej v Pivki, kjer si bomo ogledali tamkajšnjo razstavo, se igrali taborniške igre in se še drugače zabavali. Vrnili se bomo ob 17.10 na glavno železniško postajo. Na izlet se prijaviš pri svojemu vodniku do 9.12.2009, pri katerem poravnaš ceno izleta, ki znaša 10 €. S seboj potrebuješ primerno obleko in obutev, malico in seveda rutko. Taborniški pozdrav!

Za dodatne informacije pokliči Marto na tel. 031‐761‐822.

Ne pozabi izpolniti prijavnice, ki jo dobiš pri svojem vodniku.

Vabilo+prijavnica v formatu PDF

Preberi komentarje ( 0 )