Včeraj, v ponedeljek, 22. 2. 2010, je taborniški sestanek voda Risi potekal malce drugače.
Na veliko veselje in po dolgotrajnem prigovarjanju (vsaj) enega izmed članov smo bili zunaj, na snegu. Iskali smo idejo po tem, kaj bi lahko počeli in tako med možganskim nevihtovanjem staknili glave skupaj. Ideja je treščila kot strela iz jasnega: PAINTBALL!
“Wow, pobarvane kepe, … to bi pa šlo.” Razdelili smo se v dve skupini in medtem, ko so bojevniki plemen Prvih in Drugih kovali načrte v svojih na novo dodeljenih postojankah, sva s Pajotom v hiški uporabila dve flaši (katerim sva nato naluknjala zamaške) in dvoje tempera barv.
Vzela sva še dve mehki žogi (za Veliko bombo), odšla ven, si segla v roki in začelo se je sprva oboroževanje, nato pa sam spopad. Modri proti Zelenim so najprej vodili – imeli so višjo trdnjavo – tisto hiško od igral – kasneje pa so se stave obrnile.
Sproti smo oblikovali še pravila: poleg že od začetka znanih “ko si zadet, ne smeš več kepat in moraš dat roke nad glavo” ter “zadetinadomestijobranilca trdnjaveindelajokepe,doklerjihnezamenjadrugi”, smo dodali še: “ne smeš uničevat kep drugih” ter “lahko pobereš kepe svoje barve”.
Ostalo je, kot pravijo, zgodovina. Bilo je super in po dobri urci smo jo vsi zadihani popihali domov oziroma v objeme čakajočih staršev. Šolsko igrišče osnovne šole Vič pa je bilo posejano z ostanki modrih in zelenih kep.
Poizkusite kdaj, špasno dobro je!

copyright 2010 - DT RMT